Kar poslušam, to postajam?!
Kar poslušam, to postajam?! Je to res? Je to mogoče? Ali ni trditev malo pretirana? Ob tem stavku se lahko v vsakem izmed nas porodijo različne misli. In je tako prav? Lahko temu verjamemo, ali pa tudi ne. Prav je, da začnemo o tem bolj temeljito in resno razmišljati.
Kdo izmed nas želi biti kritikaster, lažnivec, obrekljivec, dvomljivec, tisti, ki obsoja ali tisti, ki je sovražno nastrojen, notranje prazen …? Prav gotovo nihče. Toda, če bomo vsak dan znova poslušali kritike, laži, obrekovanja, dvome, obsojanja, sovražne govore, prazne pogovore, prepire, jezo, sovraštvo itd., ali je mogoče, da ne bi postali to, kar smo prej navedli? Ne, ni mogoče. Prav gotovo ne. To oziroma taki bomo postali, ne glede na to, če si tega zavestno želimo ali ne? To, kar poslušamo, to postopno namreč sami tudi postajamo. Hočemo ali ne.
Če je temu res tako, potem je prav, da začnemo svobodno, odgovorno in zavestno izbirati tisto, kar želimo poslušati, seveda v luči tega, kar želimo postati. Le, če nam je vseeno, kaj postajamo, potem res poslušamo vse, kar nam pride na uho. Tega je v današnjem času veliko, preveč…
V pripravi na ljudski misijon, ki nosi naslov »Kar poslušam, to postajam?!«, smo povabljeni, da začnemo zavestno vedno bolj poslušati le tisto, kar nam bo pomagalo, da bomo postajali vedno bolj to, za kar smo ustvarjeni in poklicani po krstu: Božji otroci, sinovi in hčere nebeškega Očeta, bratje in sestre v Kristusu, sogovorniki in sodelavci Božje ljubezni do nas in do vsakega človeka, graditelji pravičnosti, miru in ljubezni med vsemi ljudmi, najprej pa med svojimi bližnjimi.
In kaj nam najbolj pomaga, da to postajamo? Najbolj se bomo približali temu idealu takrat, ko bomo poslušali troedinega Boga. Jezus Kristus je bil lahko tako poln nesebične ljubezni prav zato, ker je vedno znova poslušal svojega Očeta in se pustil voditi njegovemu Duhu. Jezus je tudi nam pokazal pot. Če jo bomo izbrali in ga prosili, da nam na tej poti pomaga, potem bomo tudi mi mogli v sebi uresničiti tiste vrednote, ki jih pri njem občudujemo.
Čas priprave na misijon nam nudi lepo možnost. Lahko jo izberemo. Skupaj iščimo različne načine, kako bomo mogli bolje slišati Boga v svojem srcu in to še ponotranjiti: z branjem Njegove Besede ‒ Svetega pisma, s sodelovanjem pri sveti maši, z medsebojnim poslušanjem in pogovarjanjem, s prisluškovanjem sebi v globini srca, kjer nam govori sam Božji Duh itd. Veliko je možnosti. Bog govori prav vsakemu človeku, saj je njegov Oče in Prijatelj. Poskusimo odkriti Njegovo besedo nam in mu dovolimo, naj nas On sam oblikuje tako, da bomo postali to, kar si v globinah srca vsak izmed nas najbolj želi in po čemer sleherno človeško bitje hrepeni: biti v polnosti človek v vseh svojih razsežnosti, sogovornik in sodelavec v graditvi pristnih in zavezujočih odnosov na različnih ravneh skupnostnega življenja.
Pripravil misijonar dr. p. Ivan Platovnjak, jezuit