Navodila fotografom pri bogoslužju

NAVODILA FOTOGRAFOM PRI BOGOSLUŽJU, ki jih je daje Komisija za bogoslužje pri Slovenski škofovski konferenci:

Vsak prostor ima svoje zakonitosti

1. Splošna navodila. Fotograf, ki bo fotografiral bogoslužne obrede, naj se zaveda, da je povabljen na veliko slovesnost, zato naj bo ustrezno oblečen.

Pred začetkom slovesnosti naj se predstavi duhovniku in se dogovori o bogoslužnem prostoru in pomembnejših delih bogoslužja, da fotografiranje ne bo motilo bogoslužja.

Zavedati se mora, da bogoslužje in podelitev zakramenta (krsta, birme, obhajila, posvečenja, zakona idr.) ni zgolj zunanji ceremonial ali spektakel, temveč sveto dejanje v pravem pomenu besede, saj je dejanje Kristusa in Cerkve, njegove neveste (prim. B 7). Zato mora fotograf med potekom slovesnosti ravnati s kar največjo diskretnostjo in največjim spoštovanjem, da ne pritegne pozornosti nase in tako odvrača vernike od dejavnega, zavestnega, občestvenega, zlasti pa notranjega sodelovanja (prim. B 14).

Med bogoslužjem se je treba kolikor mogoče izogibati premikom z enega konca cerkve na drugega, kar povzroča zmedo in nelagodje, še zlasti, če gre za nagle premike in nenehno pojavljanje pred oltarjem ter gibanje med občestvom. Zato naj se fotografi, če je že nujno potrebno, pomikajo vzdolž stranskih sten cerkve ali kraj sedežev, namenjenih vernikom.

Med obredom naj se fotograf odpove vsakemu pogovoru in komentarjem z morebitnim pomočnikom. Če je potrebno zamenjati filmski trak, baterije in druge stvari, naj se umakne v zakristijo in tam uredi, kar je potrebno.

Bliskavico se lahko uporablja le izjemoma, in še to nikoli med povzdigovanjem svetega Rešnjega telesa in krvi.

Fotograf naj pozabi, še zlasti, če je veren, da je tudi on poklican, da dejavno sodeluje pri slovesnosti s korektnim ravnanjem. S tem bo pristno izpričal vero in spodbudil in podprl sodelovanje vernikov.

2. Navodila za različne trenutke slovesnosti, povezane z obhajanjem svete maše

Med uvodnimi obredi so poljub oltarja, znamenje križa, pozdrav duhovnika, kesanje, slava in glavna mašna prošnja. Pri krstu je lahko še vprašanje po imenu in želji staršev in botrov ter o njihovi odgovornosti za vzgojo otroka. Cilj uvodnih obredov je, da se navzoči duhovno povežejo v občestvu in ustvarijo molitveno ozračje. To ni lahko, saj se mnogi »povabljeni« obnašajo kot radovedni gledalci in manj kot verniki, ki želijo dejavno sodelovati in doživeti skrivnosti, ki se obhajajo. Zato naj fotograf, potem ko je napravil nekaj posnetkov (duhovnika, staršev, otrok, novoporočencev, novomašnika itd.), prekine s fotografiranjem, še zlasti med izpovedjo kesanja, ki zahteva zbranost, da premislimo in obžalujemo grehe, kar je nepogrešljiv pogoj za vredno obhajanje svete evharistije.

Med besednim bogoslužjem »V branju, ki ga homilija razlaga, namreč Bog govori svojemu ljudstvu, razodeva skrivnost odrešenja in zveličanja in mu podarja duhovno hrano« (RMu 55). Zato je potrebno, da verniki zbrano poslušajo Božjo besedo, da bi mogli nanjo dati svoj odgovor v veri in molitvi in bi prav razumeli smisel in vrednost tega, kar se opravlja. Zato naj fotograf v tem trenutku ne fotografira in se sprehaja po cerkvi, saj morajo biti vsi osredotočeni na branje Božje besede.

Med krstnim, poročnim, birmanskim … obredom je razumljivo in upravičeno, da se v spomin na zakramentalni trenutek naredi nekaj posnetkov. Pravi profesionalec bo to napravil obzirno, tenkočutno in s pravo mero!

Med darovanjem je lahko obred priprave oltarja in prinašanje darov, glede na različne slovesnosti, zelo inovativen in zato zanimiv za fotografiranje.

Evharistična molitev, z »evharistično molitvijo«, ki se začne z duhovnikovim vabilom: »Gospod z vami … Kvišku srca itd.«, vstopamo v najsvetejše trenutke obhajanja svete maše, med katero kruh in vino postaneta Kristusovo telo in kri. To so trenutki, ki zahtevajo največjo pozornost, največje notranje sodelovanje in kar največjo zbranost. Zato v teh trenutkih ni primerno fotografirati, še posebej ne z bliskavico. Med evharistično molitvijo naj se nihče ne sprehaja po cerkvi in vzbuja pozornosti.

Med obhajilnimi obredi sledi vrsta obredov, ki jim pravimo »obhajilni «: očenaš, molitev za mir, pozdrav miru, pesem Jagnje Božje in nato obhajilo. Prav je, da pri obhajilu fotografiramo prvoobhajance, novoporočenca ali starše in brate novomašnika, manj primerno pa je, da fotografiramo druge vernike, še posebej se pri obhajilu odsvetuje fotografiranje predstavnikov civilnih oblasti.

Po blagoslovu in izhodu iz cerkve, se naj skupinske fotografije naredijo zunaj bogoslužnega prostora. Če to ni mogoče, naj se izjemoma naredijo v cerkvi, vendar naj se ohrani sveta tihota in dolžno spoštovanje bogoslužnemu prostoru.