Pokopališče v Črensovcih je že obstajalo pred ustanovitvijo župnije. V srednjem veku in po njem je bila navada, da kjer je bila kapela, tam so smeli tudi pokopavati. To je veljalo toliko bolj za Črensovce, kajti tukaj je bila kapela in hkrati tudi velika razdalja do Turnišča.
Prvotno pokopališče je bilo okrog cerkve, na mestu sedanje zakristije in prostora okrog nje. Tukaj so pokopavali mrliče iz Črensovec, Žižkov in Trnja, iz Dolnje, Srednje in Gornje Bistrice pa v Beltincih. Po ustanovitvi župnije, leta 1807, pa se je pokopališče uredilo za vso župnijo. Prvi župnik Peter Borkovič si je dal pod velikim križem napraviti grob. V svoji oporoki določa: »Naj kamnosek odpre grob pod križem.«
Leta 1877 je ogrska vlada izdala odlok, da mora imeti vsaka politična občina svoje pokopališče. Tako so nastale na teritoriju črensovske župnije sledeča pokopališča: v Žižkih, Trnju, na Dolnji Bistrici, na Srednji Bistrici in na Gornji Bistrici. Tako ima župnija Črensovci šest pokopališč, vsako pokopališče pa ima na sredini veliki križ.
V letih 1929 in 1930 se je črensovsko pokopališče temeljito urejalo. Jožef Klekl st. je dal zamisel, da se naj črensovsko pokopališče preuredi v obliki križa. Ob tem pa je dal tudi predlog, da naj imajo vsi duhovniki enake nagrobnike. Do neke mere se je to zgodilo, ko so trem pokojnim župnikom (Borovnjaku, Sabarju in Vugrinčiču) dali narediti nove enake nagrobne plošče.
Po skoraj štiridesetih letih, po smrti župnika Hermana in domačina duhovnika Stanka Horvata je postalo duhovniško grobišče pretesno. Zato so ob preurejanja celotnega pokopališča v letu 1973 duhovniško grobišče povečali v dolžino 4,5 m in širino 2 m. Okrog grobišča so naredili ograjo, zamenjali stare nagrobne plošče z novimi, med grobovi gramozirali in s tem dali posebno obliko duhovniškim grobovom.
V letu 2002, ko je občina Črensovci temeljito obnavljala pokopališče in uredila poti v obliki križa, po zamisli Jožefa Klekla st., je tudi župnija pristopila k temeljiti obnovi duhovniških grobov. K sodelovanju smo povabili akad. slikarja Štefana Hauka, ki je izdelal načrt za nagrobnike in ograjo, Atrij iz Odranec pa načrt za preselitev Borkovičevega groba in dokončno realizacijo talnih plošč. Za zasaditev je poskrbel vrtnar Žilavec iz Murske Sobote. Vse to je blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej na zahvalno nedeljo, 3. novembra 2002.
