Zgodovina verouka v šoli

Vse od nastanka župnije in šolstva leta 1807 je bil verouk v šoli. Vsak teden so imeli šolarji dve uri verouka. Katehet je vedno bil duhovnik in to župnik ali kaplan. V času stare Jugoslavije so veroučitelji – kateheti dobili od države honorar. V času madžarske okupacije, med 2. svetovno vojno pa honorarja niso dobili. Po letu 1945 je vse bilo enako kot prej, z razliko v tem, da država ni plačevala veroučitelja in ni dajala nobenega honorarja. To je trajalo do leta 1946, potem pa so oblasti prepovedale dve uri poučevanja verouka. Smela se je vršiti v šoli le ena ura verouka. V letu 1947 je smel biti verouk le po končani šoli. Leta 1948 je smel učiti verouk v šoli duhovnik le z dovoljenjem »Ljudske oblasti.« Nato eno leto ni smel poučevati verouk kaplan, drugo leto pa župnik. Leta 1952 pa se dokončno prepove poučevanje verouka v šoli. Dovoljevalo se je učiti verouk le v cerkvi in v kapelah. Veroučitelj pa je moral imeti od staršev in otrok dovoljenje, da sme poučevati. V župniji je bila praksa, da so do 5. razreda podpisovali le starši, v višjih razredih pa tudi otroci in starši. Tako je verouk prešel iz šole v cerkev. Otroci so verouk obiskovali 100 %. Problem je bil mraz. Zato pozimi ni bilo nekaj časa verouka.

Časopis Slovenski poročevalec je pisal leta 1952 sledeče: »Šola naj služi napredku, ne pa zaostalosti.« S tem je jasno izrazil pogled oblasti na Cerkev. V članku pisec poudari, da »se bodo otroci učili dejansko tega, kar je potrebno za življenje, ne pa, da se jim zabija v glavo tiste stvari, ki so povsem nasprotne znanosti.«

Nato se je po letu 1952 verouk odvijal v cerkvi v Črensovcih za veroučence iz vasi Črensovci, Žižki in Trnje ter  nižjo gimnazijo, za vse otroke iz treh Bistric pa v kapeli na Srednji Bistrici, pozneje (1955) pa tudi v kapeli na Dolnji Bistrici. Ker pa je bila cerkev v Črensovcih za poučevanje verouka prevelika in je v njej zelo odmevalo, se je verouk preselil v zakristijo. Sreča je bila, da je bila zakristija tako velika, da je zmogla sprejeti vse otroke. Toda župnik je iskal še boljšo rešitev. Dal je narediti načrte za prezidavo zakristije arh. Valentinčiču. Čakal je na načrte dve leti. Ko jih je dobil (1962), je z domačimi mojstri zakristijo preuredil po svoje. Nad sedanjo zakristijo je zgradil novo veroučno učilnico. V šolskem letu 1963/1964 začne v Črensovcih poučevati verouk tudi s. Evangelista Koštric.