Dr. France Cigan

Dr. France Cigan (1908–1971) se je rodil v Žižkih očetu Jožefu in materi Tereziji, roj. Horvat. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju. Gimnazijo je začel v Veržeju, nadaljeval v Ljubljani in jo zaključil v Mariboru. Teologijo je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani in 7. julija 1935 bil posvečen v duhovnika. Kot salezijanski duhovnik se je veliko posvečal vzgoji mladine, zato se je znašel med drugo svetovno vojno med izgnanci v Srbiji, ob koncu vojne pa v taborišču v Spittalu ob Dravi na avstrijski Koroški. Tam postane za mnoge upanje in veselje, z evangeljskim žarom smisel in kažipot novi prihodnosti naproti. V letu 1946 je v Padovi doktoriral iz teologije. Študij nadaljuje v letih 1947 in 1949, tokrat na glasbeni akademiji v Gradcu. Med študijem je na avstrijskem Koroškem ustanovil orglarsko šolo in jo tudi sam vodil. Ustanavljal je godbe na pihala in različne zbore, med njimi centralni mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus. Na novoustanovljeni Slovenski gimnaziji v Celovcu postane leta 1957 njen glasbeni pedagog in vzgojitelj v Mohorjevem dijaškem domu. V svojem glasbenem ustvarjanju se je odlikoval kot skladatelj, zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi. V celoti obsega Ciganov opus nad 1550 skladb oz. naslovov. Med izvirnimi deli imata večji obseg ‘klasična uvertura’ za mali orkester ter kantata ‘Ustoličenje karantanskega kneza’. Krščanska kulturna zveza Celovec je do sedaj izdala sledeča njegova dela: Slovenske narodne pesmi (Celovec 1996), z duhovno in posvetno vsebino za mešane zbore (Celovec 1997), za moške zbore (Celovec 1999), za otroške in mladinske zbore (Celovec 2000), Ustoličenje Karantanskega kneza (2001) in zbirka Vsaka vas ima svoj glas (Celovec 1988, 1990, 1991, 2000). Objavljene so še njegove poljudno-strokovne razprave o slovenski koroški ljudski pesmi v knjigi »… da ne pojdejo z nami v grob!« (Celovec 2002). Še neobjavljene skladbe: samospevi, instrumentalne skladbe, skladbe za klavir, priredbe za godbo na pihala, priredbe za tamburaški orkester in drugo.

Takšnemu možu, ki je dobil najvišje priznanje na glasbenem področju, ki jo podeljuje Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Gallusovo plaketo, smo opravičeno posvetili ob njegovi 30-obletnici smrti Teden duhovnosti in kulture, od 8. do 16. septembra 2001. V devetih dneh smo se oplajali in navduševali nad Ciganovim opusom ter v glasbenem ustvarjanju današnjih ljubiteljev glasbe dočutevali, da nas v globini srca pesem spremlja od rojstva do groba. Pri vsem tem je pomembno, da nas gradi v boljše ljudi in v boljše božje otroke. Prav to je bila življenjska resnica dr. Franceta Cigana včeraj, za danes in jutri. In to je razlog zakaj stoji v Parku spominov v Črensovcih njegov spomenik.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA