Začetki Kleklove knjižnice Črensovci segajo v leto 1807, v čas nastanka župnije. Prav prvi črensovski župnik Peter Borkovič (1808-1830) je zapustil župniji najdragocenejši antikvarni del sedanje Kleklove knjižnice.
Za naslednje župnike, vse od Borkoviča do Hermana, kronika ne omenja, da bi zapustili kakšno posebno zbirko knjig. Šele Ferdinand Herman kot prvi piše o knjižnici. Med drugim leta 1950 zapiše: »Tak malo se ni brigalo za nobeno stvar kakor za župnijsko knjižnico v črensovski župniji.« Potem še pove, da je »morda kateri župnik zapustil kakšno knjigo, toda škoda je, da se niso sistematično kupovale, kajti danes jih ni več za dobiti.« Nato pa v kroniko zapiše poimensko vse knjige in zbirke, ki jih je nabavil v svojih desetih letih delovanja v župniji Črensovci (glej Kronika župnije Črensovci 1, leto 1950). V letu 1954 se še enkrat omenja župnijska knjižnica in nabava knjig. Nato pa o knjižnici ni več besede.
Šele v letu 1995, ko so se pripravljali idejni osnutek za gradnjo župnijskega doma, so vključili v načrt tudi župnijsko knjižnico. To je pri nekaterih ljudeh, posebej pri Antonu Horvatu (nekdanjem Kleklovem tesnem sodelavcu), naletelo na veliko odobravanje. Naslednje leto je s takratnim kaplanom Ivanom Krajncem naredil darilno pogodbo, s katero se je zavezal, da bo podaril župnijski knjižnici svoje številne knjige. V letu 1997 je to tudi storil. Knjige so se prepeljale v župnijske prostore. Leta 1999 so knjige namestili v nove prostore, v sedanjo Kleklovo knjižnico. Sledile so še nekatere druge donacije knjig, posebej iz zapuščine duhovnika Matija Hajdinjaka iz Žižkov. Leta 2004, ko župnijo zapusti, izroči nekaj svojih knjig nastajajoči knjižnici tudi dolgoletni župnik Franc Tement. Župnija je vse od leta 2002 naprej načrtno nabavlja knjige založb Družine, Ognjišča, Salve, Mohorjeve družbe in drugih verskih založb. Posebej skrbi za nabavo knjig, ki jih uporabljajo člani Slomškovega bralnega priznanja.
V začetku leta 2008 so navezali stike z Institutom informacijskih znanosti (IZUM) v Mariboru.
Njihovi sodelavci so pokazali velik interes za ureditev knjižnice, zato so kmalu prišli pogledat gradivo in obenem navezali stike z Majdo Tomažič, višjo bibliotekarko specialistko v Ljubljani. Njej so poslali prve knjige v pogled. Ob pogledu prvih knjig je pokazala gospa Majda Tomažič veliko zanimanje, nato pa se tako rekoč povsem spustila v zahtevno delo strokovne obdelave antikvarnega gradiva. Delo je končala v oktobru 2008. Knjižničarka in prof. Andreja Sever, domačinka, ki je vodila ta projekt, pa je vseskozi spremljala delo v knjižnici in tesno stala ob strani gospe Majdi Tomažič. Še istega leta je zaprosila Center za razvoj knjižnic NUK, da Kleklovo knjižnico uvrsti med specializirane knjižnice kulturne dediščine v Sloveniji. Tako je postala naša Kleklova knjižnica Črensovci prva župnijska knjižnica v Sloveniji, ki je vključena v knjižnični informacijski sistem COBISS. Antikvarno zbirko sestavlja 326 zvezkov, korpus monografij iz obdobja 1512 do 1899.
Drugi del knjižnice vključuje knjige dvajsetega in začetek 21. stoletja. Nekaj knjig je že vnesenih v sistem COBISS, druge pa še čakajo na strokovno obdelavo.
