Opis cerkve

Velikost: Cerkvena ladja je dolga 37,30 m, široka 16,80 m, visoka 16 m. Prezbiterij je dolg 6,80 m. Za prezbiterijem je nova zakristija (2007), dolga 4,20 m.
Zvonik je visok 45 m, pokrit z bakrom (2009), stolpna ura (2009), streha, pokrita z opeko (2009), fasada (2009).
Posvetitev cerkve. Prva posvetitev cerkve je bila v letu 1860. Posvetil jo je Sombateljski škof Ferenc Szenczy. Ob temeljiti obnovi v letu 2007 pa jo je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek ponovno posvetil. To je bilo na tretjo adventno nedeljo, 16. decembra 2007. Cerkev je mazilil na štirih stebrih, ob križih, ki so delo akad. slikarja Štefana Hauka.
Oltarji:
- Glavni oltar je posvečen sv. Križu, menza iz marmorja, tabernakelj in drugi deli iz lesa. V oltarju je 33 figur: Križ, zraven križa Marija in Marija Magdalena ter apostol in evangelist Janez. Na levi strani je Jezus na Oljski gori z angelom, vojak Dizma, na desni strani križa pa Veronika in žalostna Mati Božja – pieta. Na vrhu oltarja je vstali Zveličar z dvema vojakoma ter ob strani dva angela. Ob tabernaklju je na desni strani Abraham, ki daruje sina Izaka, na levi strani pa čudež, kako Jezus nasiti pet tisoč mož. Na levi strani je Peter, na desni strani pa Pavel.
Ta oltar je bil po trditvi zgodovinarja dr. Ivana Zelka nabavljen že leta 1807, ob ustanovitvi župnije, preurejen pa v letu 1907, po Levisch Robertu iz Sombatela.
Zadnja obnova je bila leta 2007. Restavratorski atelje je obnovil Bogovčič Triptih iz Ljubljane. Oltar je blagoslovil prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, na tretjo adventno nedeljo, 16. decembra 2007.

- Daritveni oltar – narejen iz marmorja Calacata Macchia d’oro, po načrtih arh. Jožefa Kovača iz Ljubljane (2007). Izdelan je v kamnoseški delavnici Megastone Ljubljana. Posvetil ga je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, na tretjo adventno nedeljo, 16. decembra 2007.
- Ambon – narejen iz marmorja Calacata Macchia d’oro, in medenine, po načrtih arh. Jožefa Kovača iz Ljubljane (2007). Izdelan je v kamnoseški delavnici Megastone Ljubljana in v pasarstvu Pirnat iz Ljubljane. Blagoslovil ga je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, na tretjo adventno nedeljo, 16. decembra 2007.
- Križ ob daritvenem oltarju – načrt akad. slikarja Štefana Hauka iz Ljubljane (2008). Podstavek je iz marmorja Calacata Macchia d’oro, delo kamnoseške delavnice Megastone v Ljubljani, križ iz medenine, delo pasarske delavnice v Ljubljani. Korpus iz lesa, delo akad. slikarja Štefana Hauka. Križ je blagoslovil prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, 25. junija 2008.
- Kamniti svečnik – narejen iz marmorja Calacata Macchia d’oro, po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka iz Ljubljane (2008). Izdelala ga je kamnoseška delavnica Megastone Ljubljana. Blagoslovil ga je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, 25. junija 2008.
- Kamniti podstavki za rože so narejeni iz marmorja, po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka iz Ljubljane (2008). Izdelani so v kamnoseški delavnici Megastone Ljubljana. Blagoslovil jih je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, 25. junija 2008.
- Sedilje so narejene iz lesa, po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka iz Ljubljane (2006), izdelava Mizarstva Hočevar iz Ljubljane. Na njem je bil umeščen prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, sedaj nadškof in metropolit v Mariboru.

- Sedeži za ministrante so narejeni iz lesa, po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka. Izdelalo jih je Mizarstvo Hočevar iz Ljubljane (2015). Blagoslovil jih je diakon Mitja Franc, 8. novembra 2015.
- Večna luč – Obnovljena leta 2008 v pasarski delavnici Pezelj v Ljubljani. Blagoslovil jo je rojak prof. Tone Ciglar, salezijanec, na četrto postno nedeljo, 30. marca 2008.

- načrte za korne klopi, ki so iz lesa ter sliki na platno Zadnje večerje in Jezusa ljubitelja otrok, je naredil akad. slikar Štefan Hauko. Mizarstvo Halas iz Žižkov pa je izdelalo korne klopi. Vse to je blagoslovil župnik Ivan Krajnc, 21. septembra 2014, ob praznovanju 50-letnice življenja.

- Zakristijske omare. Načrte je naredil akad. slikar Štefan Hauko. Omare so narejene iz jelše. Izdelalo jih je mizarstvo Jakšič iz Gornje Bistrice, motive in križ pa akad. slikar Štefan Hauko iz Ljubljane (2011). Vse to je blagoslovil škof dr. Peter Štumpf ob slovesnosti sv. birme, 7. maja 2011.

- Novi krstilnik je narejen iz marmorja Calacata Macchia d’oro, po načrtih arh. Jožefa Kovača iz Ljubljane (2007). Izdelala ga je kamnoseška delavnica Megastone Ljubljana. Blagoslovljen je bil na tretjo adventno nedeljo, 16. decembra 2007. Blagoslovil ga je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek.

- Posoda za sveta olja in za blagoslovljeno vodo v velikonočnem času, izdelano po načrtu arh. Janeza Valentinčiča. Obnovil pasarska delavnica Pirnat iz Ljubljane (2012). Blagoslovil dr. Drago Ocvirk ob obletnici posvetitve župnijske cerkve, 16. decembra 2012.

- Prižnica, ki je iz lesa, je restavriral akad. slikar Štefan Hauko (2010). Prav tako sliko Brezmadežne Device Marije. Novo stopnišče na prižnico pa je izdelalo Mizarstvo Marič iz Dolnje Bistrice. Blagoslovil je nadškof v pokoju, msgr. Alojzij uran, ob 150-letnici župnijske cerkve, 11. septembra 2011.

- Oltar Srca Jezusovega je bil postavljen in blagoslovljen 8. maja 1904. Prej je na istem prostoru bil nameščen oltar sv. Antona. Podobe na oltarju so še: sv. Anton, sv.Florijan, sv. Elizabeta in sv. Terezija Velika.
Zadnja obnova je bila leta 2008. Obnovil ga je akad. slikar Štefan Hauko iz Ljubljane (2008). Blagoslovil ga je župnik Štefan Grabar (2008). V središču, pod kipom Srca Jezusovega, v vitrini je lesen kip praškega Jezuščka, delo akad. slikarja Štefana Hauka (2006). Blagoslovil ga je murskosoboški škod dr. Peter Štumpf, ob praznovanju 10-letnice Vere in Luči v Črensovcih, 30. oktobra 2016.

- Jožefov oltar je postavljen na mesto oltarja sv. Florijana. Postavili so ga leta 1900. Oltar sv. Jožefa je nabavil čevljarski ceh. Ob strani oltarja sta sv. Ana in sv. Joahim.
Zadnja obnova je bila leta 2008. Blagoslovil ga je župnik Ivan Krajnc (2008).

- Božji grob je nameščen v oltarni mizi Jožefovega oltarja. Vse je iz prvotnega božjega groba, leseno, verjetno iz začetka 20. stoletja. Obnovil ga je akad. slikar Štefan Hauko (2008). Oltar je blagoslovil župnik Ivan Krajnc na veliki petek, 31. marca 2008.

- Marijin oltar je nameščen na prostor, kjer je prvotno stal oltar v čast trpečemu Zveličarju. V letu 1896 je Madžarska država obhajala tisočletnico svoje ustanovitve. Ta jubilej se je obhajal tudi na verski način. V cerkve so postavljali oltarje ali kipe v čast prvemu madžarskemu kralju sv. Štefanu, pa tudi sv. Emeriku. Tako so v Črensovcih postavili oltar Veliki Gospe Madžarov. Slika na Marijinem oltarju predstavlja Marijo z Detetom Jezusom. Marija je kronana z madžarsko krono, obdana s petnajstimi skrivnostmi rožnega venca. Ob straneh oltarja sta sv. Štefan in sv. Emerik. Zadnja obnova je bila leta 2009. Oltar je blagoslovil župnik Štefan Grabar (2009).

V letu 2017, ob praznovanju 100-letnice Marijinih prikazovanj v Fatimi, smo v ta oltar umestili tri slike na leseno ploščo, delo akad. slikarja Štefana Hauka. Najprej podobo in relikviarij z relikvijami sv. papeža Janeza Pavla II.  Blagoslovil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, 13. maja 2017. Ob začetku novega šolskega in veroučnega leta podobo sv. Matere Terezije iz Kalkute. Ob navzočnosti sester Misijonark Ljubezni, blagoslovilo prof. dr. Slavko Krajnc, župnik na Prihovi. Ob prihodu relikvij sv. Matere Terezije, pa tudi relikviarij blagoslovil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, 28. januarja 2018, ob navzočnosti sester Misijonark ljubezni in 33 diakonov Pastoralnega inštituta iz Zagreba.

Ob sklepu praznovanja 100-letnice Marijinih prikazovanj v Fatimi, pa je bil med nami njegove ekscelence nadškof Juliusz Janusz, nuncij v republiki Sloveniji, ki je ob tej priložnosti, 15. Oktobra 2017,  blagoslovil sliko p. Maksimiljana Marije Kolbeja.

- Votlina Lurške Matere Božje je bila preurejena in na novo postavljena po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka v letih 2007 in 2008. Izdelana je iz Hotaveljskega marmorja. Kamen je iz Mure. Kip je iz lesa (okrog leta 1930). Najprej je bil kip Lurške Matere Božje na oltarju Rožnovenske Matere Božje, nato pa so ga leta 1954 prestavili v votlino, ki je bila na istem mestu kot danes. Milostni kip Lurške Matere Božje je obnovil akad. slikar Štefan Hauko iz Ljubljane (2008). Novo votlino z milostnim kipom je blagoslovil župnik Ivan Krajnc, na nedeljo lurške Matere Božje, 10. februarja 2008. Ob lurški Materi Božji je tudi sv. Bernardka, ki smo jo nabavili ob romanju mladih v Lurd (2011), v sklopu svetovnega dneva mladih v Madridu. Kip, ki je iz umetnega kamna,  je blagoslovil župnik Ivan Krajnc, na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra 2011.

- Alojzij iz leta 1904. Očistil in obnovil ga je Štefan Lebar iz Srednje Bistrice (2010). Blagoslovil ga je nadškof v pokoju, msgr. Alojzij Uran, ob 150-letnici župnijske cerkve, 11. septembra 2011.
- Frančišek iz leta 1912. Očistil in obnovil ga je Štefan Lebar iz Srednje Bistrice (2009). Blagoslovil ga je nadškof v pokoju, msgr. Alojzij Uran, ob 150-letnici župnijske cerkve, 11. septembra 2011.

- Angel varuh – očistil in obnovil ga je Štefan Lebar iz Srednje Bistrice (2009). Blagoslovil ga je nadškof v pokoju, msgr. Alojzij Uran, ob 150-letnici župnijske cerkve, 11. septembra 2011.

- Terezija Deteta Jezusa (najverjetneje iz samostana šolskih sester v Žižkih). Kip je blagoslovil 6. novembra 1930, Ivan Baša, župnik in dekan v Bogojini. Kip je očistil in obnovil Štefan Lebar iz Srednje Bistrice (2009). Blagoslovil ga je nadškof v pokoju, msgr. Alojzij Uran, ob 150-letnici župnijske cerkve, 11. septembra 2011.

- Vstali ZVELIČAR je iz lesa. Obnovil ga je akad. slikar Štefan Hauko. Blagoslovil ga je župnik Ivan Krajnc, na veliko noč, 8. aprila 2008.
- Križev pot je bil nabavljen v letu 1904. Okvire je očistil, obnovil in pozlatil Štefan Lebar iz Srednje Bistrice pod mentorstvom akad. slikarja Štefana Hauka (2008). Načrte za svetilke je naredil akad. slikar Štefan Hauko. Izdelali so jih v pasarski delavnici Pezelj v Ljubljani. Križev pot je blagoslovil župnik Ivan Krajnc na veliki petek, 31. marca 2008.
- Misijonski križ – Prvoten misijonski križ je preperel, korpus pa je ostal dober. Stari križ so zamenjali z novim in na njega namestili prvotni korpus (1957). Zadnjo obnovo je opravil Štefan Lebar iz Srednje Bistrice (2010). Blagoslovil je nadškof v pokoju, msgr. Alojzij uran, ob 150-letnici župnijske cerkve, 11. septembra 2011.

- Stari lestenci – Najstarejši je sredinski, ki je tudi največji. Obovila pasarska delavnica Oezelj iz Ljubljane (2012). Blagoslovil ga je župnik Ivan Krajnc na velikonočno vigilijo, 7. Aprila 2012.  Manjših lestencev je osem. Štirje so že obnovljeni v pasarski delavnici Pezelj v Ljubljani, drugi štirje še čakajo na obnovo. Narejeni so po načrtu arh. Janeza Valentinčiča. Blagoslovil jih je nadškof v pokoju, msgr. Alojzij Uran, ob 150-letnici župnijske cerkve, 11. septembra 2011.

- Novih šest lestencev– trije pod korom, dva na koru in eden v kapeli fatimske Matere Božje. Načrte je naredil akad. slikar Štefan Hauko. Izdelala pasarska delavnica Pirnat iz Ljubljane (2012). Blagoslovil jih je župnik Ivan Krajnc.

- Stari krstilnik, pri katerem je bil krščen božji služabnik Danijel Halas. Obnovil ga je kipar Viktor Gojkovič iz Ptuja, leta 2008. Blagoslovil ga je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, 25. junija 2008. Ob krstnem kamnu je nameščena spominska plošča z napisom, da je bil pri tem krstnem kamnu krščen Božji služabnik Danijel Halas. Spominsko ploščo je blagoslovil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, v svetem letu usmiljenja, na Halasov shod, 25. junija 2016.

- Ob krstnem kamnu je tudi slika Božjega služabnika Danijela Halasa, delo akad. slikarja Štefana Hauka. Blagoslovil jo je župnik Ivan Krajnc, ob Halasovem shodu, 25. junija 2017.
- Svečnik pri krstilniku za velikonočno svečo je obnovljen v pasarski delavnici Pezelj v Ljubljani (2008), blagoslovil pa ga je na veliko soboto župnik Ivan Krajnc.
- Zastave – bandere. Zastava za bratovščino Živega rožnega venca se je kupila pri Zadrugi katoliških duhovnikov v Ljubljani leta 1956. Blagoslovil jo je domači župnik Ferdinand Herman, 31. maja 1956.

- Nova bandera – zastava, v spomin na delovanje cehov v naši župniji. Bandero je dalo izdelati pogrebno cehovsko društvo iz Črensovec. Blagoslovil jo je župnik Ivan Krajnc na velikonočno jutro, pred vstajenjsko procesijo, 8. aprila 2012.
- Slika Florijana je vzeta iz starega oltarja sv. Florijana, ki je bil že v stari cerkvi in ga je v novi zamenjal sv. Jožef (iz začetka 18. stoletja). Okvir je očistil in obnovil Štefan Lebar iz Srednje Bistrice (2009). Blagoslovil je nadškof v pokoju, msgr. Alojzij uran, ob 150-letnici župnijske cerkve, 11. septembra 2011.

- Sliko Usmiljeni Jezus, je bila nabavljena v Krakowu na Poljskem. Okvir in stojalo , je po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka izdelalo mizarstvo Hočevar iz Ljubljane. Blagoslovil je župnik Ivan Krajnc, na nedeljo Božjega usmiljenja 2015.
- Poslikava stropa v prezbiteriju, štirje evangelisti, delo akad. slikarja Štefana Hauka (2008). Slike je blagoslovil prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, 25. junija 2008.
- Ozvočenje. V letu 1960 so v cerkev namestili prvo ozvočenje. Nato so še dvakrat zamenjali ozvočenje z novim. Sedaj je že vgrajeno četrto ozvočenje (2007).
- Klopi in stoli. Načrt za izdelavo klopi je naredil arh. Jožef Kovač iz Ljubljane. Izdelalo jih je mizarstvo Halas iz Črensovec (2007). Narejene so iz jelše, ki so zrasle v župnijskem gozdu. Načrt za stole je vzel arh. Jože Kovač iz utečenih programov Muralesa Ljutomer in jih prilagodil ter vanj vključil črko »H«, kar pomeni, da je bil tukaj v cerkvi krščen božji služabnik Danijel Halas. Izdelalo jih je podjetje Murales iz Ljutomera (2007). Blagoslovljeni so bili na tretjo adventno nedeljo, 16. decembra 2007. Blagoslovil jih je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek.
- Vetrolovi iz lesa, medenine in stekla. Narejeni po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka. Izdelalo jih je mizarstvo Jakšič iz Gornje Bistrice. Steklo je izdelalo podjetje Refleks iz Gornje Radgone. Blagoslovil jih je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, 25. junija 2008.
- Omare za verski tisk je izdelalo mizarstvo Jakšič iz Gornje Bistrice po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka (2008). Blagoslovil jih je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, 25. junija 2008.
- Kropilnika ob vhodu v cerkev sta iz leta 1928. Narejena sta iz marmorja carars. Križ in korpus sta iz plastike. Izdelal ju je kamnosek Feliks Toma iz Ljubljane.
- Orgle so iz leta 1880. Naredil jih je orglarski mojster Mihael Krainc iz Maribora (10 registrov). Leta 1924 je orgle popravljal Josip Brandl iz Maribora, izdelal nove piščali in nov register »Solicional«, Leta 1992 so orgle ponovno obnovili in povečali v Škofijski orglarski delavnici v Mariboru – Hoče (20 registrov). Orgle je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger, 20. 4. 1992.
- Jaslice so iz leta 1927. Izdelal jih je umetnik Ivan Sojč iz Maribora. Narejene so iz tropskega lesa. Blagoslovil jih je č. kanonik in lendavski dekan Florijan Strause, 24. decembra 1927.

- Spovednica, poimenovana po sv. Janezu Vianeyu, je stara spovednica, narejena iz lesa. Obnovljena je bila v novembru 2007. Blagoslovil jo je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, na tretjo adventno nedeljo, 16. decembra 2007. Nad spovednico je slika sv. Janeza Vianeya, arškega župnika, delo akad. slikarja Štefana Hauka (2014). Sliko je blagoslovil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ob srebrni maši župnika Ivana Krajnca, 21. septembra 2014.

- Spovednica, poimenovana po bl. A. M. Slomšku, je narejena iz lesa, po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka. Izdelalo jo je Mizarstvo Jakšič iz Gornje Bistrice (2008). Nad spovednico je kip bl. A. M. Slomška, ki ga obdajajo verniki, delo akad. slikarja Štefana Hauka (2010). Blagoslovil je dr. Karel Bedernjak, 2. januarja 2010.

- Spovednica, poimenovana po sv. Janezu Nepomuku, je narejena iz lesa, po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka. Izdelalo jo je mizarstvo Jakšič iz Gornje Bistrice (2008). Nad spovednico je kip sv. Janeza Nepomuka, ob njem pa kralj in kraljica ter nekaj drugih ljudi, vse delo akad. slikarja Štefana Hauka. Blagoslovil jo je p. dr. Vinko Škafar,  postulator škofijskega postopka za Halasovo beatifikacijo, ob Halasovem shodu, 25. junija 2011.

- Spovednica kot spovedni kabinet, poimenovana po sv. p. Piju, je narejena iz lesa, po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka. Izdelalo jo je Mizarstvo Jakšič iz Gornje Bistrice (2014). Spovednico je blagoslovil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ob začetku misijona, 24. oktobra 2014. Nad spovednico je kip sv. p. Pija, z bolniki in invalidi. Izdelal akad. slikar Štefan Hauko. Blagoslovil župnik Ivan Krajnc, ob navzočnosti župnijskega občestva in naših izseljencev, 3. maja 2015, ki so skupaj z našo župnijo romali v Sveto deželo.

- Spovednica kot spovedni kabinet, poimenovan po sv. Janezu Bosku, z relikvijami sv. Janeza Boska,  je narejena iz lesa, po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka. Izdelalo jo je Mizarstvo Jakšič iz Gornje Bistrice. Blagoslovil jo je dr. Marjan Turnšek, zaslužni nadškof v Mariboru, ob 10-letnici ponovne posvetitve župnijske cerkve, 17. decembra 2017.

- Oltar v kapeli Fatimske Matere Božje je narejen po načrtih arh. Janeza Valentinčiča. Bil je kot daritveni oltar v cerkvi. Ob obnovi leta 2007 smo ga zamenjali z novim, večjim, tega pa smo nekoliko zmanjšali in ga namestili v tej kapeli. Služi za obhajanje sv. maše v manjših skupinah. Ob njem je tudi ambon, narejen po načrtu istega arhitekta. Oboje je blagoslovil prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, 25. junija 2008.

- Kip Fatimske Matere Božje je iz lesa, delo rezbarske delavnice v Fatimi (2002). Nabavili so jo verniki v zahvalo Mariji za pomoč pri gradnji novega župnijskega doma v Črensovcih. 13. maja 2002 jo je blagoslovil in kronal mariborski pomožni škof dr. Anton Stres.
- Podstavek za kip Fatimske Matere Božje je narejen iz marmorja Calacata Macchia d’oro, po načrtih akad. slikarja Štefana Hauka iz Ljubljane (2008). Izdelala ga je kamnoseška delavnica Megastone Ljubljana. Podstavek je blagoslovil prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, 25. junija 2008.

- Stensko sliko Sončni čudež, delo akad. slikarja Štefana Hauka, je blagoslovil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, 17. septembra 2017, ob osrednjem praznovanju 210-letnice župnije.

- Vsa vrata so narejena iz hrasta po načrtu arh. Jožefa Kovača iz Ljubljane. Izdelalo jih je mizarstvo Jakšič iz Gornje Bistrice (2007). Blagoslovil jih je prvi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek, 16. decembra 2007.
- Zvonovi: Najstarejši bronasti zvon je iz leta 1897, tehta 420 kg in je posvečen sv. Križu. Ob njem so bili še trije bronasti zvonovi, ki so bili odpeljani med 1. svetovno vojno. Leta 1924 so bili nabavljeni novi zvonovi, iz kvalitetnega nemškega jekla, vliti v Kranjski industrijski družbi v Jesenicah. Prvi zvon, glas »C«, tehta 1917 kg, drugi zvon, glas »F«, tehta 874 kg in tretji zvon, glas »C«, tehta 252 kg. V Lendavo so dospeli 16. aprila 1924. Nato so jih peljali na Srednjo Bistrico, od tam pa v slovesni procesiji v Črensovce. Blagoslovitev je bila 27. aprila 1924.
Od leta 2002 zvonove poganja nova elektronska naprava.

- Vhodna lopa je bila zgrajena v letu 1957, po načrtih arh. Janeza Valentinčiča.
- Štirje evangelisti na vhodni lopi, delo akad. slikarja in prof. Izidorja Moleta iz Breznice pri Ljubljani (1960), še čakajo na obnovo.

Notranjost cerkve

209 fotografij

Zunanjost cerkve

42 fotografij

Iz zraka

7 fotografij