Spoštovani obiskovalci spletne strani naše črensovske župnije!

Spoštovani farani.
V minulih dneh se je okoli naše župnijske cerkve naredilo ogromno dela, ki bo prispevalo k temu, da bo vsak faran s ponosom občudoval in tudi drugim predstavljal našo cerkev. V eni takšnih delavnih akcij je ena gospa, ki je pomagala pri delu dejala: »Naša cerkev je najlepša!« In vsi farani lahko pritrdimo, da to tudi je. Iskreno bi se Vam rad zahvalil za Vaše darove, ki ste jih namenili za nabirko z namenom poravnave preostalih obveznosti, ki jih je prinesla investicija novega tlaka, ureditve prostora pred glavnim vhodom in postavitve stopnic do sanitarij. Veliko je bilo to delo. Iskrena hvala za Vašo velikodušnost in dobroto. Najlepše se še enkrat zahvaljujem tudi vsem, ki ste že prej kaj darovali v ta namen bodisi na TRR, bodisi v župnišču, ali kateremu izmed ključarjev.
Sedaj bi rad izrekel besedo zahvale tudi vsem, ki so združili svoje moči in z dobro voljo razporedili sveže navoženo zemljo. Veliko kubikov zemlje je bilo potrebno prekopati, razgrabljati, prevoziti in razporediti. Vsem požrtvovalnim gospodom in gospem, ki so brez oklevanja poprijeli za orodje in pridno delali, se iz srca zahvaljujem. Ob tem izrekam zahvalo za dodatno darovano zemljo (druž. Majcen Matija ml. in g. Jantelj Ignac) in za nakop (Ritlop Ivan). V minulem tednu je bilo, kot lahko vidimo obrezano grmičevje, na drevju okrog cerkve so bile odžagane ovirajoče veje, urejena je bila cvetlična gredica in še ogromno manjših stvari, a vendar enako pomembnih. Tudi za to skrbno izvedeno delo se ekipi iskreno zahvaljujem.
Ob tem bi rad pripomnil samo eno; iskreno sem vesel, da mnogi tako lepo in skrbno čutite z župnijo. Kakšna spodbuda je tudi za nas duhovnike, ko farani tako radi priskočite na pomoč, ko ponudite svoje talente in sposobnosti za to, da lepšamo in urejamo cerkev in njeno okolico in predvsem, ko ste iskreno veseli, da izgled Božje hiše, ki je kraj našega srečevanja z Živim Bogom ostaja z Vašo pomočjo vedno dostojanstveno in zgledno.
Naj dobri Bog povrne z obilnim blagoslovom vsem, ki ste na kakršen koli način prišli pomagat.
FOTOGRAFIJE

Molitev v času epidemije

Litanije sv. Roka

Duhovna misel iz aktualne številke župnijskega lista Pastir, 21. 6. 2020:

God sv. Petra in sv. Pavla praznujemo 29. junija, na dan, ko sta apostola Peter in Pavel umrla mučeniške smrti. Peter je bil križan, Pavel pa obglavljen. Prav ta dva apostola sta bila tista, na katera se je naslonila Cerkev.

Jezus je Petru spremenil ime: starši so ga poimenovali za Simona. Peter pomeni Skala. Jezus ga je izbral za voditelja Cerkve, ko mu je rekel: »Ti si Peter Skala in na to skalo bom sezidal Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala..« Zato Petra imenujemo tudi za Kristusovega namestnika in prvega papeža. Papeževal je od okrog leta 33 do okrog leta 67. Najbolj znan odlomek v Svetem pismu je, ko je Jezusa trikrat zatajil, češ da ga ne pozna. Nato se je pokesal in razjokal. Ob smrti je  Peter svoje mučitelje prosil, naj obrnejo križ narobe, ker se ni čutil vrednega, da bi umrl tako kakor njegov Učenik. Prav njemu je posvečena največja cerkev na svetu, Bazilika svetega Petra v Rimu in v njej je tudi pokopan. Upodabljajo ga tako, da ima v eni roki ključe, s katerimi odpira nebeška vrata, v drugi pa knjigo.

Apostol Pavel pa je po spreobrnjenju oznanjal Kristusov nauk in bil zato preganjan. Na poti v Damask se mu je prikazal Jezus in ga vprašal, zakaj ga preganja. Svetloba mu je vzela vid, a se mu je znova povrnil in od takrat je hodil za Kristusom. Pot je bila težka. Najprej je poskusil spreobrniti svoje rojake Jude, nato se je obrnil k poganom. Kristjani mu niso zaupali, ker jih je nekoč vneto preganjal, Judje pa so ga imeli za odpadnika od vere, zato je moral veliko bežati in velja za največjega misijonarja, saj je obiskal skoraj ves tedaj znani svet. Prav on je avtor 13 od 21 pisem v Novi zavezi. Napisal jih  je v obdobju od leta 51 do leta 66. V prvem pismu Korinčanom je zapisal najlepši slavospev krščanstvu: »Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen. Prizadevajte si, da boste imeli ljubezen.« Tudi njemu je posvečena cerkev v Rimu, Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja, kjer so tudi njegovi posmrtni ostanki.

Praznik svetih apostolov  Petra in Pavla so obhajali že v prvi polovici četrtega stoletja in zato velja za enega najstarejših cerkvenih praznikov.