Spoštovani obiskovalci spletne strani naše črensovske župnije!

Župnija Črensovci, ki leži na severovzhodnem delu Slovenije, na ravenskem predelu v Prekmurju, ob magistralni cesti Murska Sobota – Lendava, je v letu 2007 obhajala 200-letnico obstoja. Župnijo sestavljajo vasi: Črensovci, Žižki, Trnje, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica in Gornja Bistrica. Vseh vernikov je okrog 4000. Meje župnije se pokrivajo z mejami občine Črensovci.

Ob utripu življenja župnije Črensovci skozi dvestoletni zgodovinski prerez in ob pogledu na največjo cerkev v Prekmurju, posvečeno Sv. Križu, vam želimo, da se dobro počutite med nami in da nam podate svoje mnenje in predloge za naše poslanstvo. Hkrati pa vas vabimo, da pridete v naše kraje in z nami doživite svež utrip krščanskega življenja.

-

-

Molitev za zdravje g. župnika

Duhovna misel iz aktualne številke župnijskega lista Pastir, 19. marec 2017

SVETA KATARINA ŠVEDSKA

Skozi zgodovino se je skoval pregovor, da svetniški starši imajo svetniške otroke. To velja tudi za sveto Brigito Švedsko. Imela je osem otrok in četrta po vrsti je bila sveta Katarina Švedska. Katarina se je rodila okoli leta 1331. Da bi jo vzgojili v krščanskem duhu, so njeno vzgojo zaupali samostanu. Ko je imela štirinajst let, se je na očetovo željo poročila s pobožnim plemičem. S svojim možem sta se odločila, da posnemata deviški zakon Marije in Jožefa. Katarina je izbrala preprost način življenja, zato se je odpovedala razkošnemu oblačenju in vsemu nakitu. Njen zgled so posnemale mnoge mlade gospe, njene prijateljice. S svojo materjo sta se po očetovi smrti odločili, da se preselita v Rim. Kmalu pa je Katarina začutila veliko domotožje, na materino prošnjo je sicer izjavila, da je zaradi Kristusa pripravljena vse zapustiti in ostati v Rimu. Toda kmalu je prosila mater, da ji omogoči vrnitev na Švedsko. Brigiti se je prikazal Kristus in ji dejal: »Povej hčeri, da je že vdova.« Brigita in hči Katarina sta živeli skoraj samostansko življenje, v katerem so se vrstile molitve, delo, počitek in dobrodelnost. Brigita je v nekem videnju leta 1346 dobila naročilo, naj ustanovi red s prvim samostanom v Vadsteni na Švedskem. Sestavila je pravila reda, toda njeno zamisel je uresničila šele hči Katarina.

Redovnice, ki so živele po samostanskih pravilih matere Brigite, so Katarino izvolile za predstojnico, toda že po enem letu je odpotovala v Rim, kjer je zbirala gradivo, da bi razglasili Brigito za svetnico. Ko se je vrnila v Vadsteno na Švedskem, jo je škof potrdil za predstojnico. Umrla je 24. marca 1381. Njeno svetniško češčenje je potrdil papež Inocenc VIII. leta 1484. Njena mati Brigita pa je bila razglašena za svetnico že leta 1391.

Svetniško življenje mora biti tudi naš cilj. Gotovo nam ne bo uspelo v življenju tako velikih podvigov kot sv. Brigiti in sv. Katarini, lahko pa nam uspe, da se bomo trudili v posnemanju njunega svetništva v tem, da  bomo poglobljeno molili, hodili k sveti maši, spovedi, opravljamo dobra dela, se odpovedovali slabemu,… Preprosto, da bomo delali in živeli po Božji volji. Takšno življenje nas bo naredilo za vzgled mlajšim. Ne pozabimo, da z vsem kar smo, vzgajamo sebe in druge za lepšo prihodnost.

Boris Kučko, kaplan črensovski

URNIK VEROUKA V VEROUČNEM LETU 2016/17