Spoštovani obiskovalci spletne strani naše črensovske župnije!

Župnija Črensovci, ki leži na severovzhodnem delu Slovenije, na ravenskem predelu v Prekmurju, ob magistralni cesti Murska Sobota – Lendava, je v letu 2007 obhajala 200-letnico obstoja. Župnijo sestavljajo vasi: Črensovci, Žižki, Trnje, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica in Gornja Bistrica. Vseh vernikov je okrog 4000. Meje župnije se pokrivajo z mejami občine Črensovci.

Ob utripu življenja župnije Črensovci skozi dvestoletni zgodovinski prerez in ob pogledu na največjo cerkev v Prekmurju, posvečeno Sv. Križu, vam želimo, da se dobro počutite med nami in da nam podate svoje mnenje in predloge za naše poslanstvo. Hkrati pa vas vabimo, da pridete v naše kraje in z nami doživite svež utrip krščanskega življenja.

-

-

Molitev za pokojnega g. župnika

Urnik verouka v veroučnem letu 2018/2019

Duhovna misel iz aktualne številke župnijskega lista Pastir, 23. junij 2019

KAKO NAPREJ MI, DUHOVNIKI, IN NAŠE ŽUPNIJE?

       V letošnjem letu bo v celotni Sloveniji posvečenih le šest novomašnikov. Iz meseca v mesec je čedalje več župnij, ki rednega duhovnika nimajo več. Ta klavrna situacija čedalje bolj kaže svojo resničnost tudi v naši murskosoboški škofiji. Naš g. škof nam je duhovnikom napisal nekaj spodbud. Prosil sem ga če lahko objavim njegove misli v našem župnijskem listu. Tako boste lahko v tej in prihodnji številki prebrali misli našega g. škofa msgr. dr. Petra Štumpfa o tej zelo pereči temi, ob kateri se lahko vsi zamislimo. Dragi verniki, vi pa bodite resnično lepo naprošeni in povabljeni, da radi molitveno podpirate svoje duhovnike.

»Po dekanijah ste se pogovarjali o možnem okvirnem načrtu upravljanja župnij v prihodnje. Ne gre zgolj za reševanje župnij samo z iskanjem načina, kako župniji preskrbeti duhovnika, temveč je treba tudi videti, v kakšni kondiciji je župnija demografsko, pastoralno in tudi upravno. Vse to je namreč še dodaten pokazatelj verskega stanja med ljudmi. Pri nas nimamo župnije, ki bi se lahko ponašala s pozitivno demografsko bilanco. Demografsko v naši škofiji ne životarimo, temveč umiramo. Leta 2006 je na ozemlju soboške škofije živelo okoli 120 tisoč ljudi, sedaj jih živi okoli 101 tisoč. To pomeni, da naše župnije stagnirajo demografsko, kar pa močno vpliva na pastoralno in gmotno upravo župnij, ki same sebe vedno težje tudi vzdržujejo. Sprejeti več otrok v družino je stvar vere, ki kljubuje zahtevam po višjem standardu in seveda tudi negativnemu odnosu javnosti do družine z več otroki. Dnevne migracije so vse pogostejše, kar pomeni, da ti ljudje, ki hodijo na delo v Avstrijo, predvsem iz Goričkega, in se vračajo domov zvečer ali pa ob koncih tedna, kaj dosti ne morejo napraviti za župnijo. Z dosedanjim načinom upravljanja župnij boste duhovniki vse bolj osamljeni, saj je sodelavcev vedno manj. Starejši ljudje pešajo in umirajo, mladi odhajajo. Upravljanje dveh ali treh župnij s strani enega duhovnika na način, da bo v obeh ali pa celo v treh župnijah ohranjal dosedanjo pastoralo, kot da bi vse tri župnije imele svojega duhovnika: pet ali šest maš ob nedeljah, vsak dan maše na obeh ali treh župnijah, vodenje treh župnijskih ali gospodarskih svetov vsak mesec ali na dva meseca, vodenje pogrebov na dveh ali treh župnijah, vodenje matičnih knjig ter financ dveh ali treh župnij in maševanja na proščenjih na vseh podružnicah, in še mnogo je tega -  to je čisti duhovniški samomor. Urgentno moramo pristopiti k izdelavi novega modela pastoralnega in gospodarskega upravljanja župnij. Pri tem nikakor ne moremo spregledati, kako bomo ohranili duhovniško identiteto in tudi kako bomo živeli ter preživeli. Tega pa nas je strah in s tem odlašamo. Bolj ko odlašamo, manj volje in moči pa tudi zdravja bomo imeli. Bolj ko odlašamo, več nezadovoljstva bo med nami in hkrati beganja v lastno varnost, samo da bi preživeli. S tem bo pešala naša solidarnost in tudi povezanost. Posledično pa bosta med ljudmi rasli nezadovoljstvo nad nami in še večje oddaljevanje od vere, Cerkve in seveda od nas samih….