Spoštovani obiskovalci spletne strani naše črensovske župnije!

Župnija Črensovci, ki leži na severovzhodnem delu Slovenije, na ravenskem predelu v Prekmurju, ob magistralni cesti Murska Sobota – Lendava, je v letu 2007 obhajala 200-letnico obstoja. Župnijo sestavljajo vasi: Črensovci, Žižki, Trnje, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica in Gornja Bistrica. Vseh vernikov je okrog 4000. Meje župnije se pokrivajo z mejami občine Črensovci.

Ob utripu življenja župnije Črensovci skozi dvestoletni zgodovinski prerez in ob pogledu na največjo cerkev v Prekmurju, posvečeno Sv. Križu, vam želimo, da se dobro počutite med nami in da nam podate svoje mnenje in predloge za naše poslanstvo. Hkrati pa vas vabimo, da pridete v naše kraje in z nami doživite svež utrip krščanskega življenja.

-

-

Molitev za zdravje g. župnika

Duhovna misel iz aktualne številke župnijskega lista Pastir, 15. april 2018

SV. BERNARDKA LURŠKA, goduje 16. aprila.

sv-bernardka_lurska

Rodila se je 7. januarja 1844, očetu Francu Soubirou in materi Luizi. Dva dni pozneje, 9. januarja 1844 je bila v župnijski  cerkvi krščena na ime Marija Bernarda. Po nekaj mesecih so jo dali v rejo neki gospe Mariji v Bartres blizu Lurda. Mati je namreč pričakovala že naslednjega otroka, in po šestnajstih mesecih so jo sprejeli nazaj. V šestem letu je zbolela za astmo in jetiko, od katerih ni več ozdravela. Pri desetih letih jo je botra vzela k sebi in tako pomagala obubožani družini, ki so jo izgnali iz mlina in mlin prodali. Družina se je leta 1856 preselila v celico opuščenega zapora, Bernardka pa je šla zopet v Bartres in se je v Lurd vrnila šele na začetku leta 1858, da se je pri sestrah v zavetišču pripravila na prvo sveto obhajilo.

11. februarja 1858 se je štirinajstletni Bernardki v Massabiellski votlini prvič prikazala lepa Gospa – Božja Mati Marija. In nato se ji prikaže še sedemnajstkrat z obljubo, da jo bo osrečila na drugem – ne na tem – svetu. K votlini jo je vsakokrat gnala notranja moč. Ob votlini je Bernardka pokleknila, pričela moliti rožni venec, nato pa v zamaknjenju gledala Gospo in se z njo pogovarjala. Opazovalcev je bilo vsakokrat več, a Gospo je videla le Bernardka. Gospa jo je ob prikazovanjih učila moliti (še posebej za grešnike), ji razodela tri skrivnosti (namenjene so bile samo Bernardki in jih nikoli ni razodela), naročila ji je, naj z rokami izkoplje studenec, iz njega pije ter se umije v njem (tako je začel izvirati studenec), potem naj jé travo, ki raste okrog votline, naj gre k duhovnikom ter jim naroči, naj v Massabiellu sezidajo kapelo in naj poljubi zemljo za grešnike, k čemur je potem Bernardka povabila tudi ostale zbrane ljudi ob votlini. 4. marca 1858 je Bernardka po zamaknjenju izjavila: »Ko je odšla, se mi je nasmehnila. Toda ni se poslovila.« Na prigovarjanje župnika je Bernardka 25. marca 1858 Gospo vprašala, kdo je; in ona ji je na četrto vprašanje v vsej lepoti in z gesto rok odgovorila: »Jaz sem Brezmadežno spočetje.« Ob zadnjem prikazovanju 16. julija 1858 je bila pot k votlini na ukaz župana zaprta, zato je Bernardka Marijo gledala z druge strani reke. Marija je prišla po slovo. Po prikazovanju je Bernardka izjavila: »Nikdar je nisem videla tako lepe.«

Bernardka je kasneje postala redovnica in se je s težkim srcem poslovila od votline prikazovanj – od njenih nebes, kot je rekla. Zaradi bolezni Bernardka samostanski družini ni mogla veliko pomagati, zato pa je več molila in vdano prenašala trpljenje. 16. aprila 1879 je umrla med molitvijo rožnega venca, stara komaj 35 let. Pred smrtjo je izjavila: »Videla sem jo … Kako lepa je bila … Hitim, da jo spet vidim.« Pokopana je v cerkvi sester v Neversu. Papež Pij XI. jo je 8. decembra 1933 razglasil za svetnico.

Ivan Krajnc, župnik črensovski