Spoštovani obiskovalci spletne strani naše črensovske župnije!

Župnija Črensovci, ki leži na severovzhodnem delu Slovenije, na ravenskem predelu v Prekmurju, ob magistralni cesti Murska Sobota – Lendava, je v letu 2007 obhajala 200-letnico obstoja. Župnijo sestavljajo vasi: Črensovci, Žižki, Trnje, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica in Gornja Bistrica. Vseh vernikov je okrog 4000. Meje župnije se pokrivajo z mejami občine Črensovci.

Ob utripu življenja župnije Črensovci skozi dvestoletni zgodovinski prerez in ob pogledu na največjo cerkev v Prekmurju, posvečeno Sv. Križu, vam želimo, da se dobro počutite med nami in da nam podate svoje mnenje in predloge za naše poslanstvo. Hkrati pa vas vabimo, da pridete v naše kraje in z nami doživite svež utrip krščanskega življenja.

-

-

Molitev za zdravje g. župnika

Duhovna misel iz aktualne številke župnijskega lista Pastir, 05. avgust 2018

SV. KLARA, ustanoviteljica klaris in zavetnica televizije. Goduje 11. avgusta.

sveta_klara1

Rodila se je 16. julija 1194 v Asiziju, očetu Favaroneju, vitezu in materi Ortolani, plemkinji. Imela je še mlajši sestri Agnes in Beatrice. Starši so vsem hčeram omogočili izobrazbo. Klara je se že v otroštvu spoznala s Frančiškom Bernardone, poznejšim sv. Frančiškom Asiškim in z njim spletla vezi. V svojem prijateljstvu sta bila kot brat in sestra.

In ko je nekega dne slišala Frančiška pridigati o pokori, je v svojem srcu sklenila, da se mu pridruži in zaživi v uboštvu, čistosti in pokori. Frančišek jo povabi, da naj da na razpolago sebe za popolnejše življenje. Po izročilu ji je Frančišek ostrigel lase in jo povedel v samostan benediktink. S tem Klara vstopi iz bogastva v uboštvo. Nato se ji pridružita še obe sestri, potem mnoga druga dekleta, po smrti očeta pa še mati. Po namestitvi pri cerkvici sv. Damijana, je začel tam nastajati samostan. Pozneje se je razvil v strogi red klaris, ki je dobil ime po sv. Klari. Klara kot predstojnica oz. opatinja samostana je svojim sestram služila ponižno. Ni jim veliko pridigala ali delila pametnih nasvetov. S svojim zgledom je pokazala, kakšna mora biti ljubezen do bližnjega. Sestram je razdelila dan na molitev, delo, dejanja ljubezni do bližnjega, spokorna dela in počitek. Preživljale so se z delom in miloščino. Pokorile so se zlasti z molkom in s postom – razen v bolezni niso uživale mesa. In to so tudi pravila reda klaris, ki so bila potrjena iz strani papeža Inocenca III. leta 1253, dva dni pred njeno smrtjo. Ta pravila veljajo še danes. Umrla je 11. avgusta 1253. Čez dve leti je bila razglašena za svetnico. Umetniki jo upodabljajo z monštranco v rokah, kajti na njeno priprošnjo se je zgodil čudež, ko so hoteli Saraceni uničiti samostan., jim pokaže le najsvetejše in Saraceni se odvrnejo od sklenjenega podviga, da uničijo samostan.

Iz njenega življenja tudi vemo, da je ob božiču 1252, povsem bolna in onemogla, iz svoje bolniške postelje živo spremljala, po »nadnaravni televiziji«, bogoslužje bratov, ki so ga obhajali v Porcijunkuli, zunaj mesta Asizija. Zato je papež Pij XII. leta 1952 razglasil sv. Klaro za zavetnico televizije. V Sloveniji imamo danes tri samostane klaris in sicer v Nazarjah, Dolnicah pri Ljubljani in v Turnišču. V Turnišču bo sv. maša pri klarisah v soboto, 11. avgusta, ob 6. in 17.00 uri

Ivan Krajnc, župnik črensovski