Spoštovani obiskovalci spletne strani naše črensovske župnije!

Župnija Črensovci, ki leži na severovzhodnem delu Slovenije, na ravenskem predelu v Prekmurju, ob magistralni cesti Murska Sobota – Lendava, je v letu 2007 obhajala 200-letnico obstoja. Župnijo sestavljajo vasi: Črensovci, Žižki, Trnje, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica in Gornja Bistrica. Vseh vernikov je okrog 4000. Meje župnije se pokrivajo z mejami občine Črensovci.

Ob utripu življenja župnije Črensovci skozi dvestoletni zgodovinski prerez in ob pogledu na največjo cerkev v Prekmurju, posvečeno Sv. Križu, vam želimo, da se dobro počutite med nami in da nam podate svoje mnenje in predloge za naše poslanstvo. Hkrati pa vas vabimo, da pridete v naše kraje in z nami doživite svež utrip krščanskega življenja.

-

-

Molitev za pokojnega g. župnika

Urnik verouka v veroučnem letu 2018/2019

Duhovna misel iz aktualne številke župnijskega lista Pastir, 17. februar 2019

Z današnjo nedeljo se pričenja po starodavni tradiciji Cerkve  tako imenovani predpostni čas. V slovenskih župnijah je ta čas že vrsto leto zaznamovan s prebiranjem pastirskih pisem naših slovenskih škofov. Predpostne nedelje so tri, ki nas pripeljejo  do pepelnične srede. Starejši duhovniki vedo povedati, da je bilo v tem času vedno tudi največ porok, saj se v postnem času ni poročalo.

Namen predpostnega časa je da nas spomni, da naša človeška narava ni zmožna hitrih in nenadnih duševnih sprememb in zato je razumljivo, da obstaja čas, ki nas na post pripravlja. Je pa po drugi strani ta čas tudi nekako odraz našega življenja. Človek je nagnjen k temu, da v soočenju z drugimi, zakriva samega sebe z raznovrstnimi navideznimi maskami, da bi pred drugimi izpadel boljši, kakor je v resnici. Mnogi namreč zapravijo veliko časa za spraševanje o tem, kaj si mislijo o njih drugi? Pomislimo samo, kolikokrat v življenju uporabimo besede kot so »kaj bodo rekli sosedje, sodelavci, sošolci…«. Takšna vprašanja nas privedejo do tega, da postanemo celotno leto igralci, kjer prevzemamo najrazličnejše vloge, s katerimi menimo, da bomo pred drugimi prikazovali sebe v boljši luči.

Čas pusta, ko si človek da več duška, si nadene maske, se konča z resnim svarilom pepelnične srede: Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš. Čas posta je tudi čas, ko naj bi človek v vsej svoji resničnosti bil pred Bogom takšen, kakršen je. Kar pomeni, brez olepševanja in brez kakršnihkoli mask.

Naj nam torej predpostni čas pomaga, da se dobro pripravimo na spokorne in svete dneve posta in tako tudi preko posameznih odločitev za odpoved in bolj poglobljeno duhovno življenje postanemo boljši verniki.